Ljubljana je znana kot mesto “kofetkanja”, posedanja na kavi s časopisom, knjigo ali najboljšim prijateljem. Ritual pitja kave je v prestolnici različen od tistega pri južnih sosedih, kjer se espresso srkne kar pri šanku in se nato oddrvi naprej. Ljubljanska kava je počasna in sproščena podaljšana bela kava, ki lahko traja tudi več ur in nikogar ne preganja v službo, trgovino ali na popoldansko vadbo pilatesa.
Temu primerno imamo v Ljubljani bogato izbiro kavarn, čajnic, slaščičarn in restavracij, ki med seboj tekmujejo s slastnimi dobrotami, dizajnerskim pohištvom in izvirnimi idejami. Med vsakim sprehodom po mestnih ulicah odkrijemo nov lokal, ki ga takoj dodamo na spisek točk, ki jih je potrebno obiskati in navadno pri tem nismo razočarani. Kljub vsemu temu pa nečesa do pred kratkim prestolnica ni imela, prave mačje kavarne, v katero bi se lahko na kofetkanje odpravili brez družbe prilateljev ali knjig. Prva slovenska mačja kavarna, Cat Caffee Ljubljana, nam namreč poleg običajne pogostitve ponuja družbo petih kosmatih štirinožnih prijatljev, Dive, Meri, Nine, Čili in Jonasa. Kavarno sta potem, ko sta obiskala Cafe Neko na Dunaju, na Hrenovi ulici odprla Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej, predvsem za tiste ljubitelje živali, ki zaradi različnih razlogov ljubljenčkov ne morejo imeti doma. Teh pa je, sodeč po uspehu nove kavarne, kar veliko. Vendar pa se morajo obiskovalci Cat Caffeja držati določenih pravil oziroma mačjega bontona: poleg tega, da si morajo ob prihodu razkužiti roke, je prepovedano hranjenje muc, vlečenje za rep, ušesa ali dlako, motenje med spanjem in jemanje v naročje, ko muce tega same ne želijo, prepovedano pa je tudi slikaje z bliskavico. Seveda je zaradi svojih posebnosti lokal tudi prav posebno urejen, saj so zaradi higienskih zahtev živila in površine kjer pripravljajo pijačo strogo ločena od prostora, kjer domujejo mačke, prav tako pa je tudi vhod dodatno zastekljen, da se ne bi kateri izmed mačjih prebivalcev kavarne odpravil na potep po mestu. Predvsem pa je prostor prilagojem mačjemu življenjskemu stilu: poleg praskalnikov in igrač imajo na razpolago tudi stenski poligon, pa tudi pohištvo je oblazinjeno nalašč zato, da se muce družijo z gosti. Pomembo je tudi, da imajo v lokalu prostor, kamor se lahko muce odmaknejo v samoto in v miru prespijo potebnih 18 ur na dan.
Vse muce razen Jonasa, ki so ga našli v zavetišču, so se skotile pri vzrediteljih, preden so se preselile v svojo kavarno pa sta jih lastnika najprej za pet mesecev naselila v lastnem stanovanju. Z ljudmi se dobro razumejo, saj so se že pred odprtjem lokala lahko navadile na druženje z večjimi skupinami dvonožnih bitij. Lastnika za crkljanjem s kosmatimi prijatelji ne pobirata vstopnine, kot to delajo marsikje v tujini, pravzaprav na obisk kavarne in njenih gospodaric vabita tudi tiste, ki si pijače ne morejo privoščiti. Sproščanju, ki ga ponuja kofetkanje lahko tako dodamo še sprostitev in porast dobre volje, ki ju povroča druženje s prijaznimi štirinožnimi prijatelji. V Ljubljani bodo odslej kave še prijetnejše in, zakaj ne, tudi daljše. Pa kaj za to, če nam bo kdaj pa kdaj v šalčko ušla kakšna mačja dlaka.
Temu primerno imamo v Ljubljani bogato izbiro kavarn, čajnic, slaščičarn in restavracij, ki med seboj tekmujejo s slastnimi dobrotami, dizajnerskim pohištvom in izvirnimi idejami. Med vsakim sprehodom po mestnih ulicah odkrijemo nov lokal, ki ga takoj dodamo na spisek točk, ki jih je potrebno obiskati in navadno pri tem nismo razočarani. Kljub vsemu temu pa nečesa do pred kratkim prestolnica ni imela, prave mačje kavarne, v katero bi se lahko na kofetkanje odpravili brez družbe prilateljev ali knjig. Prva slovenska mačja kavarna, Cat Caffee Ljubljana, nam namreč poleg običajne pogostitve ponuja družbo petih kosmatih štirinožnih prijatljev, Dive, Meri, Nine, Čili in Jonasa. Kavarno sta potem, ko sta obiskala Cafe Neko na Dunaju, na Hrenovi ulici odprla Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej, predvsem za tiste ljubitelje živali, ki zaradi različnih razlogov ljubljenčkov ne morejo imeti doma. Teh pa je, sodeč po uspehu nove kavarne, kar veliko. Vendar pa se morajo obiskovalci Cat Caffeja držati določenih pravil oziroma mačjega bontona: poleg tega, da si morajo ob prihodu razkužiti roke, je prepovedano hranjenje muc, vlečenje za rep, ušesa ali dlako, motenje med spanjem in jemanje v naročje, ko muce tega same ne želijo, prepovedano pa je tudi slikaje z bliskavico. Seveda je zaradi svojih posebnosti lokal tudi prav posebno urejen, saj so zaradi higienskih zahtev živila in površine kjer pripravljajo pijačo strogo ločena od prostora, kjer domujejo mačke, prav tako pa je tudi vhod dodatno zastekljen, da se ne bi kateri izmed mačjih prebivalcev kavarne odpravil na potep po mestu. Predvsem pa je prostor prilagojem mačjemu življenjskemu stilu: poleg praskalnikov in igrač imajo na razpolago tudi stenski poligon, pa tudi pohištvo je oblazinjeno nalašč zato, da se muce družijo z gosti. Pomembo je tudi, da imajo v lokalu prostor, kamor se lahko muce odmaknejo v samoto in v miru prespijo potebnih 18 ur na dan.
Vse muce razen Jonasa, ki so ga našli v zavetišču, so se skotile pri vzrediteljih, preden so se preselile v svojo kavarno pa sta jih lastnika najprej za pet mesecev naselila v lastnem stanovanju. Z ljudmi se dobro razumejo, saj so se že pred odprtjem lokala lahko navadile na druženje z večjimi skupinami dvonožnih bitij. Lastnika za crkljanjem s kosmatimi prijatelji ne pobirata vstopnine, kot to delajo marsikje v tujini, pravzaprav na obisk kavarne in njenih gospodaric vabita tudi tiste, ki si pijače ne morejo privoščiti. Sproščanju, ki ga ponuja kofetkanje lahko tako dodamo še sprostitev in porast dobre volje, ki ju povroča druženje s prijaznimi štirinožnimi prijatelji. V Ljubljani bodo odslej kave še prijetnejše in, zakaj ne, tudi daljše. Pa kaj za to, če nam bo kdaj pa kdaj v šalčko ušla kakšna mačja dlaka.
