Nekoč je v Ljubljani živel bogat graščak, ki je imel prelepo hči. Za njeno roko se je potegoval marsikateri mladenič, graščak pa je odločil, da bo deklico dobil za ženo tisti, ki mu bo pripravil najboljšo torto. Naloga je uspela mlademu kuharju, ki je po mnogih poskusih z različnimi sestavinami pripravil čudovito torto in si z njo priboril graščakov želodec in dekličino srce.
Nič ne de, če te stare legende o Ljubljani niste še slišali, ker namreč sploh ni stara, pravzaprav je celo zelo mlada, prav nova. Ni nastajala počasi in iz ust v usta, ampak kar na hitro, verjetno na računalniku. A ni zato nič manj lepa, prav nasprotno, kako bi lahko tako sladka pripovedka koga razočarala. To je namreč zgodba o nastanku Torte Ljubljana, ki sta jo ustvarila oblikovalca Eva Strojmaier Ocvirk in Marjan Nemanič s Tanjo Vilnar in etnologom dr. Janezom Bogatajem. Če se namreč lahko peljemo na Bled po kremšnite, v Salzburg po Mozartove kroglice in na Dunaj po sacher torto, lahko stopimo tudi do Čopove ulice na Torto Ljubljana. Glavno vodilo pri ustvarjanju so bile kakovostne in lokalne sestavine, v torti tako najdemo najboljše domače sestavine iz cele Slovenije: ajdovo moko, bučna semena, kostanje, mandlje in fige. Oblita je s kakovostno čokolado vendar pa ne vsebuje nobenih umetnih sladil ne drugih dodatkov, poleg okusa pa je veliko vlogo odigralo tudi oblikovanje same torte in njene embalaže. Po torti, ki je požela velik uspeh pri turistih in drugih obiskovalcih, so lani za valentinovo predstavili tudi Poljube iz Ljubljane, piškote spečene po principu francoskih makronov a s slovensko dušo bučnic, kostanja, medu, ajde in fig.
Ker pa se da okuse tržiti prav tako dobro kot lepe poglede na mesto, je sladkih in slanih specialitet, ki jih je navdihnilo mesto in njegovi prebivalci, še več. Že nekaj let lahko v čokoladnicah Cukrček najdemo prav posebne čokoladne spominke kot so Prešernove kroglice, Prešernove nougat kocke, čokoladni Prešernov profil, čokoladni ljubljanski zmaj, Prešernove fige oblite s čokolado ali malo bolj nenavadne čokoladne človeške ribice. Glavni slovenski pesnik pa ne more imeti le čokoladne podobe, zato so v pekarni Grosuplje za počastitev slovenskega kulturnega praznika zamesili tudi Prešernov kruh s suhimi figami in konstanjevim medom. Seveda pa se, predvsem če pobrskamo po trgovinicah mlajših oblikovalcev, najde marsikateri izdelek s Prešernovo podobo: od šalčk do torbic in nalivnih peres. Ubogi France je skratka postal modni trend, ki pa je, kot se v modi pogosto dogaja, svoj obraz posodil že preveč izdelkom in dobrotam.
Prešernu dela družbo tudi nek drugi veliki ljubljanski mož, ki pa je, bolj skromno, svoje ime posodil prastari pijači, čaju. Plečnikov čaj ima tudi svojo, tokrat resnično, zgodbo: Plečnikova gospodinja Urška je mojstru pripravljala čaj iz domačih zelišč in mu ga stregla v posebni čajni šalčki, ki je danes shranjena v zasebni zbirki Plečnikovih del. Mešanico mete, janeža, materine dušice, žajblja in dobre misli lahko danes kupimo v trgovini in upamo, da se bo ob okusih, ki so arhitektu navdihnili toliko velikih misli, mogoče tudi nam porodila kakšna ideja. Za zraven pa lahko prigriznemo kakšno prav posebno sladico, če je pot do Ljubljane predolga lahko kar sami doma iz lešnikov, kakava, fig, medu in čokolade ustvarimo kakšno Prešernovo kroglico. Čeprav se približuje poletje in se je treba pripraviti na razkazovanje trebuščka v kopalkah, se mogoče ob takih velikih imenih slaba vest sploh ne bo porodila.