Pri spoznavanju novega mesta je najzanimivejše raziskovanje malenkosti in skrivnosti, pisanih balkonov, razpokanih fasad, zaprašenih izložb. Duša mesta niso velike stavbe, mogočna pročelja ali vrhunska arhitektura, čeprav so prav te točke tiste, pred katerimi se med prvim obiskom mesta najraje nastavljamo fotoaparatu. Če pa Ljubljano odkrivamo že drugič, tretjič, osemdesetič si lahko privoščimo drugačno, bolj počasno in osebno turo med katero se, namesto da bi opazovali utip mesta, pridružimo njegovemu ritmu.

1)Nabrežje reke Ljubljanice, ki je posejano z lokali, restavracijami in nad katerim se sklanjajo drevesa, kot da bi se nastavljala za razglednice, je predvsem v tistem kratkem času okoli sončnega zahoda prava paša za oči. Pa le prvih deset ali petnajstkrat. Zatem je sprehod ob reki potrebno podaljšati, podvizati korak in se iz strogega centra napotiti proti Trnovemu in Prulam, Špici in zasidranim ladjam.

2) Plečnikovo tržnico je vedno užitek obiskati: pisano sadnje in zelenjava, branjevke, ki so najverjetneje prišle v Ljubljano iz nekega drugega časa, vonj po ribah in cveticah, vse te stvari omamljajo oči in brbončice. Predvsem v času okoli kosila.

3) Ljubljanski grad, na katerega se lahko povzpnemo na sto in en način je sicer lepa razgledna točka in ponos Ljubljane, saj mora vsako pravo mesto imeti svoj grad. Pravzaprav pa je grajski hrib mnogo lepši kot sam grad. Poti in steze, ki tečejo po griču peljejo skozi gozd, jase in travnike, ki so kot nalašč za počitek, piknike, spuščanje zmajev ali branje knjig.

4) Križanke se nedvomno izplača obiskati med koncertom, za katerega nismo kupili karte. Mali park in sedeži v njem so kot nalašč za druženje in poslušanje glasbe, ki prihaja izza zidov. V množici polsušalcev, ki prav tako kradejo odlomke melodije, se spletajo poznanstva in utrjujejo prijateljstva ljubiteljev glasbe.

5)Prešernov trg in Tromostovje. Seveda je trg, imenovan po našem imenitnem pesniku, največja ljubljanska znamenitost. Romantična zgodba o tem, kako se France in Julija še po vsem tem času hrepeneče opazujeta čez trg gotovo naredi pesnikov kip še bolj zanimiv. Ko pa se človek naveliča buljenja v kip, železno maketo mesta ali med valove Ljubljanice, lahko začne odkrivati najbolj zanimivo plat Ljubljane, njene prebivalce. Za to opravilo bo potrebno več kot le nekaj minut, vendar se ga lahko lotimo brez fotoaparatov, vodičev ali nasvetov iz spleta. Po želji lahko s seboj vzamemo pivo, sok ali prigrizek, se usedemo na stopnice Frančiškanske cerkve, čakamo in opazujemo. Zelo možno je, da bomo deležni kakšnega koncerta, včasih bomo lahko zaplesali ali se urili v kakšni borilni veščini, poleti bomo mnogokrat našli ulične umentike, ki izvajajo akrobacije, požiralce ognja ali žonglerje. Vendar pa so to le obrobne stvari, prava predstava so mimoidoči, peš ali na kolesih, nekateri so zaljubljeni, drugi so jezni, enim se mudi, spet drugi pa imajo polne roke vrečk. Igralci v tej predstavi nikoli ne počivajo in če je človek potrpežljiv, da na stopnicah sedi dovolj dolgo, ga tudi ne bodo razočarali.

6) Večina Ljubljančanov, ki med tednom ali čez vikend nima časa, da bi se iz vročega mesta zatekla na morje ali v hribe, se enostavno sprehodi do parka Tivoli, v katerem je tisoč in ena stvar s katero si lahko krajšamo čas. Vendar  pa najlepša dejavnost v Tivoliju ni sprehajanje, temveč poležavanje. V prvih pomladnih dneh, ko je sonce končno dovolj toplo, da nas malo segreje, še bolj pa v soparnih poletnih dneh, ko potrebujemo oddih od betonskega mesta, se je daleč od poti, na jasah in pod drevesi najlepše usesti na odejo, poslušati oddaljene zvoke kitar in še bolj oddaljene zvoke mesta ter pozabiti da le nekaj korakov stran še vedno stoji prestolnica.

7) O novem ljubljanskem stadionu je bilo marsikaj napisanega in povedanega, venard se je mnogo bolj zanimivo ustaviti pri Orlovskem stadionu, ki sicer ne deluje že nekaj let, je pa zato mnogo bolj fotogeničen in zanimiv. Stadion, ki so ga postavili leta 1935 in je delo arhitekta Jožeta Plečnika, stoji za Bežigradom, na Dunajski cesti, je danes izgubil del nekdanje veličine in deluje bolj kot prazno platno za grafitarje. Vendar, če se sprehodimo okoli zidu in poiščemopogled skozi špranje in luknje, si lahko prav z lahkoto predstavljamo nekdano lepoto, ki jo je danes mogoče najti na starih fotografijah.

8) Naj se to sliši še tako čudno, so ena izmed glavnih znamenistosti v Ljubljani Žale. Mogoče se sprehod med grobovi lahko zdi čudno početje, vendar pa obisk ljubljanskega pokopališča še zdaleč ni le to.

9) Obvezna postojanka romanja od ene do druge ljubljanske znamenitosti je Zmajski most, na katerem štiri zmaji spominjajo na legendo o ustanovitvi mesta in se ponosno nastavljajo za tisoč in eno fotografijo, ki jo turisti pritisnejo stoječ pri njihovih tacah. Malokdo pa si ob obisku vzame čas, da most dejansko pogleda in občuduje delo arhitekta Jurija Zaninovića.

10) Ljubljana. Kar je “treba” v mestu videti in kar nam “priporočajo”, lahko še najbolj počasnemu sprehajalcu vzame največ tri dni. Nato pa je treba kreniti naprej, na voden izlet v Postojnsko jamo ali na Bled. Skrivnost, ki jo izve le malo najbolj izkušenih popotnikov pa je ta, da tudi Ljubljana, kot mnoga druga mesta, tistim obiskovalcem, ki v njej zares živijo, pa čeprav le za par ur, počasi razkriva še tisoč in eno znamenitost.